Kaj imajo skupnega tetris, ozdravitev na naraven način in omejujoča prepričanja? Na prvi pogled bore malo. A pri meni ni bilo tako. Zadnjič je prišla k meni gospa zaradi tretje ponovitve težav s ščitnico, ki kar ni mogla verjeti, da lahko ozdravi kmalu in to povsem na naraven način in bo v redu. Nejeverno me je gledala in doživljala pravo prebujanje, da da da da je to sploh mogoče. Po nasvetu prijateljice je prišla pogledat nekoga iz mesa in krvi, ki mu/ji je to uspelo. Običajno dolgotrajno klasično zdravljenje še zdaleč ni edini način. Načinov je res mnogo. In so tudi enostavni in hitri in zelo zeloooo naravni! Njen pogled me je spomnil na moje spoznavanje z računalniško igro Tetris, ki smo jo spoznali mislim da leta 91, ko so se pojavili prvi računalniki za namizno rabo. Se jo spomniš? Ko sem začela vrteti in zlagati padajoče like v vrsto, sem počasi napredovala. Dva meseca, vsakič malo več in vedno prišla le do rezultata približno 12.000 ali 13.000, če se prav spomnem. Nisem vedela niti, kolikšen je maximalen rezultat. Naprej ni in ni šlo. Liki so mi padali prehitro. Zataknila sem se za kakih 14 dni pri istem rezultatu, ki ga nisem mogla preseči. Vsakokrat me je “povozilo” pri cca 13.000 nabranih točkah. Potem pa mi je “naključno” nekdo rekel, da je že večkrat obrnil, torej prišel čez takrat mislim da približno 36.000. “A je to tudi možno”, sem vprašala študenta. “Seveda” je rekel. Odšla sem domov in še tisti večer obrnila rezultat prvič in nato še večkrat, torej dosegala rezultat 36.000. To je postala redna praksa in sčasoma mi tetris seveda ni bil več zanimiv. O moči omejujočih prepričanj in “vedenju, kaj lahko dosežemo, ko vemo, da se nekaj da” pa me je naučil ogromno. Dosegla sem natanko 3x več. Ja. Tako je to s prepričanji. Omejujočimi in tistimi, ki to niso. Nina, juni 2021.